Predviden čas branja: 7 min
Samopodoba je skupek zavednih in nezavednih predstav, stališč in odnosov do sebe. Gre za to, kako vidimo same sebe in kaj si o sebi mislimo. Pogosto se tega niti ne zavedamo, kljub temu pa usmerja naše življenje, vpliva na to, kakšne cilje si bomo postavili v življenju, kakšen poklic bomo opravljali, kako uspešni bomo pri tem in kako kvalitetne odnose bomo zgradili z drugimi ljudmi.
Kadar je večji del naše samopodobe nezaveden, ima še toliko večji vpliv – brez, da bi se mi tega sploh zavedali. Zato je pomembno ozavestiti čim večji del svoje samopodobe, saj si s tem damo možnost zavestnega odločanja in tudi možnost spreminjanja svoje samopodobe, čemur v terapiji pravimo »delo na sebi«.
Samospoštovanje pa je odnos do samega sebe. Tako kot je lahko samopodoba pozitivna (sebe vidimo kot večinoma dobre z večinoma pozitivnimi lastnostmi) ali negativna (sebe vidimo večinoma negativno, s prevladujočimi negativnimi lastnostmi), je lahko pozitivno ali negativno tudi samospoštovanje. Oziroma lahko je visoko ali nizko. Gre za vrednotenje naše samopodobe.
Torej je samopodoba skupek predstav, samospoštovanje pa vrednotenje teh predstav kot dobrih ali slabih. Če zase npr. mislite, da ste pošteni in to ovrednotite kot pozitivno lastnost, bo vaše samospoštovanje na tem mestu visoko/pozitivno. Če menite, da je poštenost negativna lastnost, da zaradi nje trpite ali pa niste tako uspešni v življenju, kot bi lahko bili, bo na tem mestu samospoštovanje nizko/negativno.
Torej samospoštovanje se močno povezuje z našimi vrednotami (članek o vrednotah lahko najdete tukaj). Od našega vrednotnega sistema je odvisno, katere lastnosti bomo smatrali kot pozitivne in katere kot negativne.
Samopodoba in samospoštovanje sta tako dva različna psihološka pojava, ki pa sta med sabo neločljivo povezana. Osebe, ki imajo zdravo pozitivno samopodobo, imajo praviloma tudi visoko samospoštovanje in obratno. Oba pa vplivata na to, kako uspešni in zadovoljni bomo v svojem življenju.
Ljudje smo izrazito socialna bitja. Ko se rodimo, prinesemo s sabo delček svojih prednikov – v obliki temperamenta in kolektivnega spomina, ki pa se ga ne zavedamo. Vse ostalo se razvija v interakciji genetskih vplivov, okolja v katerem živimo (vključno z ljudmi v tem okolju) in naše lastne dejavnosti.
Samopodoba se začne graditi že v otroštvu. Najprej nanjo vpliva ožja in širša družina, nato vzgojitelji, sovrstniki, učitelji, profesorji, sošolci, sodelavci in druge osebe iz posameznikove bližnje okolice, ki so posamezniku blizu oz. mu nekaj pomenijo. Za oblikovanje samopodobe so pomembni tudi ekonomski položaj družine, šola in družbeno ekonomski položaj družbe kot celote. V zadnjem času imajo pri oblikovanju samopodobe vedno večjo vlogo tudi mediji in splet. Samopodoba se tako oblikuje glede na to kakšne izkušnje ima otrok in kasneje mladostnik in odrasli s seboj in okoljem.
Gre za odnose, ki jih ima z drugimi oz. njihovim obnašanjem do njega. Posameznik skozi celotno odraščanje od drugih sprejema besedna in nebesedna sporočila o tem, kako ga vrednotijo. Gre za to ali je opažen, ali so drugi pozorni do njega, se z njim družijo in pogovarjajo, mu zaupajo svoje probleme in ga imajo radi. Pomemben del samopodobe je tako odvisen od drugih. Njihova sporočila vplivajo na duševnost in postanejo del predstave, ki jo ima posameznik o sebi. Zelo pomembni so ljudje, ki so posamezniku blizu.
Tako se na primer. že v obdobju pred in med puberteto otroci začnejo primerjati s svojimi vrstniki. To počnejo tudi kasneje. Ugotavljajo lahko, da jim gre na nekaterih področjih slabše od vrstnikov. Zato se lahko počutijo manjvredni. Ta občutek manjvrednosti je lahko toliko močnejši, če jim gre slabše na področjih, ki so zanje pomembna (npr. šport, ples, šola itd.). V tem obdobju je tudi vedno več zahtev, ki jih imajo starši do otroka, tako glede šolskega dela, uspeha, kot glede dosežkov na področju različnih interesnih dejavnosti in pomoči doma. Pri tem nemalokrat tudi starši otroka primerjajo s sovrstniki. Če otrok zazna, da ne dosega standardov, ki mu jih postavljajo starši, profesorji, učitelji in drugi njemu blizu, začuti njihovo neodobravanje ali celo razočaranje.
To spoznanje ima lahko negativne posledice na samopodobo mladostnika in občutek njegove lastne vrednosti. Vsi ti dejavniki vplivajo na posameznika tako, da si na podlagi njih oblikuje vrednote, razvije odnose z družino, družbo in okoljem, oblikuje način reševanja težav in si zastavlja cilje. Kako in na kakšen način pa je odvisno od tega kakšno samopodobo si je na podlagi teh elementov zgradil.
Najnovejše raziskave opozarjajo, da šele mladostništvo omogoča pospešeno strukturiranje samopodobe (Kobal Grum, 2000; v Ferbar, 2012). Vsak človek teži k temu, da si zgradi čim boljšo samopodobo. Osnova pri oblikovanju samopodobe je ustvarjanje ravnotežja med tremi komponentami (Ule, 2005; v Ferbar, 2012): značilnosti človeka, ki so pomembne za podobo o sebi; interpretacija, ki jo daje človek o teh značilnostih in vedenju; njegove predstave o tem kako reagirajo druge osebe, ko opažajo značilnosti ali reagirajo na človekovo vedenje.
Dvomesečni tečaj za bolj jasno in pozitivno samopodobo.
Poslušajte 5-minutne meditacije, ki vam polepšajo dan. Priporočamo slušalke. Prepustite se motivaciji, ljubezni, miru, moči in strasti.
Najdite motivacijo.
Naj vas vodi ljubezen.
Začutite mir.
Občutite svojo moč.
Prepustite se strasti.
Samopodoba je v veliki meri nezavedna, vendar ima v življenju močno motivacijsko vlogo. V okolje namreč vstopamo in se v njem ravnamo glede na svojo samopodobo, ki smo jo razvili. Zato je pomembno, da imamo zdravo samopodobo.
Zdrava samopodoba pomeni, da posameznik realno dojema svojo osebnost, svoje sposobnosti in potrebe. Kadar ima posameznik zdravo samopodobo, bo skrbel zase, se bo spoštoval in ne bo dovolil, da bi se ga poniževalo in se mu odrekalo ali kratilo zadovoljevanje potreb s strani drugih oseb.
Zdrava samopodoba ima pozitiven pogled nase. Posameznik s pozitivno samopodobo ceni svoje osebne, telesne, temperamentne, značajske lastnosti in sposobnosti. Zato lahko sprejema duševne obremenitve, lažje razvije in ohranja zdrave odnose z drugimi, je pripravljen sodelovati, je bolj sočuten, neodvisen, saj ne potrebuje ves čas odobravanja drugih. Je tudi odgovornejši za svoja ravnanja, pogumnejši, zato si postavlja višje cilje in jih zna oceniti kot dosegljive.
Posameznik z zdravo samopodobo izraža svojo individualnost, ne da bi pri tem zavračal pomoč drugih. Ob pohvali se počuti prijetno, o sebi in drugih govori pozitivno, ter se zna postaviti sam zase. Ima trdna stališča in stoji za svojimi odločitvami. (Youngs 2000; v Ferbar, 2012)
Psihologinja C. G. Young (Ferbar, 2012) trdi, da zdrava samopodoba zajema šest ključnih področij: fizična varnost, čustvena varnost, identiteta, pripadnost, kompetentnost in poslanstvo. Občutek fizične varnosti pomeni, da se otroci počutijo varne, zato pridobijo tudi občutek zaupanja. Imajo pozitivne izkušnje in vedo, da se lahko zanesejo na druge. S tem razvijejo visoko stopnjo zaupanja vase.
Čustvena varnost, ki jo občuti otrok, mu prinese odpornost na strah, da bi ga drugi poniževali. Neprijetne pripombe ali mnenja nanj nimajo trajnega vpliva. Identiteta pomeni, da bo otrok, ki občuti fizično in psihično varnost, razvil pozitiven odnos do samega sebe. Pripadnost – otrok z zdravo samopodobo bo lažje sprejel ostale vrstnike, ne da bi se primerjal z njimi. Otrok s slabo samopodobo pa stoji ob strani in upa, da bo kdo prišel k njemu. Tak otrok se lahko načaka in nato pomisli, da ga drugi ne marajo. Tako postane še bolj osamljen. Konstantnost pa je element oz. občutek, ki pri otrocih vpliva na njihovo učinkovitost.
Prepričanje v lastne sposobnosti vpliva na motivacijo in učno pripravljenost. Posamezniki, ki gredo skozi življenje s stališčem, da lahko uspejo, so pripravljeni prehoditi še dodatno pot, če je ta potrebna za dosego cilja. Ravno zaradi svojega prepričanja in samozaupanja dosežejo zadani cilj. Poslanstvo pa pomeni, da imajo otroci, ki se dobro počutijo, dober občutek poslanstva, saj imajo v mislih točno določene cilje in jih želijo uresničiti. Zdrava samopodoba varuje posameznike takrat, ko se soočajo z različnimi situacijami v življenju. Zdrava samopodoba posamezniku olajša soočanje s konfliktnimi situacijami in lažje se upre negativnim pritiskom okolja.
Samopodobo tako večinoma izgradimo v otroštvu in mladostništvu. Pogosto ostane nespremenjena celotno življenje, čeprav se mi še spreminjamo. Tako pogosto ostanemo prepričani, da smo nepriljubljeni, ker je bilo tako v otroštvu, čeprav v odraslosti več ni tako. Zato kot odrasle osebe pogosto reagiramo enako kot smo v preteklosti, čeprav nam ta vzorec več ne ustreza. Delo na sebi in ozaveščanje nezavednih vidikov samopodobe je ravno zato tako pomembno. Obstajajo različni vprašalniki samopodobe, vendar je spodnja kratka vaja lahko dober začetek.
Čim hitreje dokončajte spodnje stavke:
Vajo lahko poljubno nadaljujete z ostalimi področji v svojem življenju (starševstvo, služba, odnosi s sodelavci, starši, sorojenci, uspešnostjo v poklicu, hobijih…). Področij samopodobe je toliko kolikor je področij našega življenja. Če imate kakšno vprašanje, ali pa bi se želeli bolj poglobiti v lastno samopodobo, pa lahko kontaktirate naše terapevte.
Bodite živi. Vaš Ponos.si
5,90€/mesec
