Vrednote

Predviden čas branja: 4 min

Vrednote - kaj so

Vrednote so posplošeni cilji, ki jih visoko cenimo in smo se zanje pripravljeni boriti. Vrednote so to, kar nam je v življenju pomembno, čemur dajemo prednost. Mnogi na splošno vprašanje – kaj ti je v življenju najbolj pomembno – hitro odgovorijo: družina, zdravje, prijatelji. Pa je temu res tako? Ali v konkretnih situacijah res izberemo družino pred npr. napredovanjem v službi ali pijačo po dolgem delovniku? Če ne, s tem seveda ni nič narobe. Kaže pa na to, da družina ni ravno na prvem mestu. S čimer zopet ni nič narobe.

Kot vse ostalo v svetu psihologije so tudi vrednote zelo subjektivna stvar. Vsak posameznik si z odraščanjem, izkušnjami in spoznavanjem samega sebe in svojih značilnosti, postavi lastno lestvico vrednot. Nobena lestvica ni bolj pravilna od druge. Težava lahko nastane samo, če mislimo, da imamo eno lestvico vrednot, vedemo se pa po drugi.

Pomen vrednot

Zakaj je o vrednotah sploh treba kaj vedeti? Vrednote vplivajo na marsikaj v našem življenju:

1. Boljše medosebne odnose imamo z ljudmi, ki so jim pomembne enake stvari (nasprotja se privlačijo torej tukaj ne drži). Partnerstva in prijateljstva so trdnejša in bolj kvalitetna, če si z ljudmi delimo enak vrednotni sistem.
2. Vrednote vplivajo na to, kakšne cilje so bomo postavili v svojem življenju. Če nam je pomembna družina, si bomo želeli veliko otrok in bomo izbirali službo, ki nam bo omogočala veliko družinskega življenja. Če nam je pomemben ugled, uspeh in denar, bomo izbirali dobro plačane službe, kjer lahko napredujemo, morda si ne bomo želeli otrok ali pa bomo z njimi preživeli manj časa.
3. Vplivajo na to, kako bomo vrednotili druge ljudi in dogodke. Če nam je npr. poštenost pomembna, bomo obsojali ljudi, ki so uspeli s pomočjo goljufije. Če nam je bolj pomemben uspeh, bomo za iste ljudi rekli, da so se pač znašli…
4. Vplivajo pa tudi na celotne družbene sisteme. Družbe delujejo, ker smo sprejeli neke univerzalne vrednote, po katerih se ravnamo vsi – npr. nedotakljivost telesa in življenja. Za tiste, ki tako vrednoto prekršijo, so predvidene sankcije. Zato lahko spopad različnih vrednot med različnimi kulturami pripelje tudi do nesoglasij in celo vojn.

Torej, vrednote niso samo nek psihološki fenomen, ki bi ostal v učbenikih. Od njih je odvisno, kakšno življenje bomo živeli.

Vrste vrednot

O pravih vrednotah lahko začnemo govoriti šele v obdobju mladostništva, ko se abstraktno mišljenje dovolj razvije, da mladostnik v polnem pomenu razume neko vrednoto. Sicer se začne vrednotni sistem postavljati že prej, največkrat ga kot otroci kar »prekopiramo« od svojih staršev. V obdobju mladostništva pa se začnemo spraševati, ali so vrednote naših staršev tudi tiste, po katerih želimo živeti sami. Damo jih na nekakšno psihološko »sito« in jih presejemo. Tiste, ki ostanejo na situ, obdržimo. Ostale zavržemo in spremenimo, če seveda imamo to možnost in živimo v dovolj demokratični družbi.

Najbolj znan slovenski psiholog, ki se veliko ukvarja tudi z raziskovanjem vrednot, je Janek Musek. Po njegovi teoriji obstajajo štiri kategorije vrednot:

1. Hedonske vrednote (naj bi prevladovale v mladostništvu): užitek, avanturizem, dobra hrana in pijača, počitek, zabava, zdravje, neogroženost, mir.
2. Potenčne vrednote (naj bi prevladovale v zgodnji odraslosti): ugled, uspeh, denar, vpliv, moč, ambicije, uspeh, patriotizem, narodni ponos.
3. Moralne vrednote (naj bi bile v ospredju v srednji odraslosti): poštenost, dobrota, morala, pravičnost, širokomiselnost, zvestoba, odgovornost, prijateljstvo, sreča, blagostanje, napredek, enakopravnost, socialna pravičnost.
4. Izpolnitvene vrednote (naj bi prišle v ospredje v pozni odraslosti): spoznavanje, lepota, umetnost, kultura, notranje zadovoljstvo, osebna rast, modrost, pogum, harmonija z naravo.

Že, ko ste to brali, ste lahko začutili, ob katerih besedah se prepoznate, počutite bolj domače in vam postane toplo pri srcu. To so vaše vrednote. Naslednje vprašanje pa je, ali v skladu s svojimi vrednotami tudi živite? Pogosto nas pritiski vsakdanjega življenja ukalupijo, da pozabimo na to, kaj je pomembno nam. Ko se to zgodi, se počutimo ujete, brez energije, skoraj malo depresivne. Ko se ne zavzemamo za svoje vrednote, postanemo tujci sami sebi. Pogosto ljudje celo tako rečejo – da se sploh več ne prepoznajo. Če vam je to znano, se vprašajte, kje ste zašli. Katere vam pomembne vrednote ste dali na stranski tir? Razlogi niso pomembni. To so samo izgovori – racionalizacije, ki vam pomagajo živeti sami s sabo.

Zdaj verjetno že veste, katera vrednota je najbolj lačna vaše pozornosti. Začnite z njo. Kaj lahko naredite, da ji boste bolj sledili? To so lahko zelo majhne spremembe, majhni koraki, ali pa zelo velike, odvisno od tega, koliko poguma premorete in v kakšni trenutni življenjski situaciji se nahajate.

Če pa še vedno berete in se vam niti malo ne svita, kako in kam se obrniti, vam pri tem lahko pomagajo meditacije. Namen meditacij je, da nas obrnejo navznoter, vase, kjer so že vsi odgovori. Samo hrup zunanjega sveta je včasih preglasen.

Za bolj poglobljeno delo na sebi in pomoč pri tem, pa ne odlašajte in kontaktirajte naše terapevtke tukaj.

Bodite živi. Vaš Ponos.si